VEKTORSKA GRAFIKA

 

 

Vektorsko grafiko imenujemo tudi predmetna grafika saj je slika sestavljena iz objektov ali predmetov. Na sliki so te določeni s pomočjo matematičnih izrazov, ali geometričnih formul, ki skrbijo za izris oblik, točk, črt, ravnin in krivulj. Objekte lahko transformiramo pri čemer pa se ločljivost slike ohranja. Oblikujemo lahko tudi posamezne geometrijske like [4].

 

Vir: Žerovnik, © Vektorska grafika

Slika, ki je izdelana v vektorski grafiki je precej  kvalitetnejša od tiste, ki jo naredimo v rastrski grafiki. Vektorska grafika se uporablja pri logotipih, načrtovanju hiš ali avtomobilov, na panojih, pisavah ter tudi 3D in CAD programih [6].

Nekateri programi v kateri lahko rišemo objekte vektorske grafike:

  • CorelDraw
  • Inkscape
  • Adobe IIiustratir
  • Macromedia Flash
  • Aldus Freehand

Tipi datotek  s katerimi se pri vektorski grafiki srečamo pa so:

  • eps
  • ai
  • pdf
  • svg
  • wm

PREDNOSTI :

  • Neskončna razširljivost, kar pomeni, da lahko sliko povečamo, vrtimo, raztegnemo brez da bi jo pri tem popačili ali pa izgubili kakovost slike
  • Manjša velikost datotek v pomnilniku
  • Učinkovitost, kar pomeni, da lahko spreminjamo posamezne elemente pri tem pa ne vplivamo na preostale objekte, ki pa se lahko tudi med seboj prekrivajo

SLABOSTI:

  • Nepristnost slikje zelo opazna pri risanju v vektorski grafiki, saj se v naravi in našem življenju ne srečamo z ravnimi in popolnimi oblikami.
Postopek izdelave ikone za grafiko
Postopek izdelvae ikone za infografiko

RASTRSKA GRAFIKA

 

Rastrski grafiki pravimo tudi bitna grafika, saj je sestavljena iz množice tisočih obarvanih točk, ki so razporejene v 2D mreži. Najpreprostejše slike so črno-bele oz. enobarvne saj imamo opravka le z 1-bitno grafiko. Vendar se danes srečujemo z barvnimi slikami pri katerih govorimo o barvni globini. To pomeni, da je slika s 256 barv 8-bitna ali slika s 16,7 miljoni barv oz. barvnimi odtenki pa 24-bitna [2].
Osnovni gradniki pri rastrski grafiki so piksli. Z njimi izdelamo rastrsko sliko, tako da jih razporedimo v mrežo. Vsak kvadratek ima dodeljene informacije o barvi in intenziteti le-te in skupaj tvorijo celoto, ki lahko fotorealistično upodobi svet. Prihaja pa do razlik med sliko, ki je na zaslonu običajno drugačna kot tista, ki jo dobimo pri odtisu na tiskalniku [2] .

Vir: Žerovnik, © Rastrska grafika

Pomanjkljivosti rastrske grafike: zahteva precejšnjo količino delovnega pomnilnika, zahtevna je tudi obdelava obsežnih bitnih slik, težje je spreminjanje, saj uporabljamo pri rastrski grafiki plasti, …

Prednosti rastrske grafike:   človekovo zaznavanje slik, enostavno izvajanje senčenj, osvetljevanj, tudi za tiskanje je dokaj enostavna npr. s pomočjo laserskih tiskalnikov, gladki prehodi in detajli pri fotografijah, lažja korekcija barv, splet podpira rastrsko grafiko,…

Znanja orodja za delo z rastrskimi slikami so GIMP, Krita, Photoscape, PhotoFiltre,…

Formati za shranjevanje rastrske grafike pa so BMP, GIF, JPEG, PNG in TIFF.

 

Viri

[1] Kodiranje slik. [brez datuma]. Pridobljeno s http://egradivo.ecnm.si/KIT/kodiranje_slik.html

[2] Rastrska in vektorska grafika. (2011). Pridobljeno dne 10.11.2019 s https://www.mvm.si/rastrska-in-vektorska-grafika/

[3] Hladnik, A. (b.d.). Stiskanje slike. Pridobljeno dne 10.11.2019 s https://www.ntf.uni-lj.si/igt/wp-content/uploads/sites/8/2017/11/7-Stiskanje-slike.pdf

[4]  Rugelj, J. (2019). Zapiski predavanj pri predmetu Večpredstavnost in hipertekst. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

[5] Sitar, Š. (2011). Rastrska in vektorska grafika. Pridobljeno s https://www.mvm.si/rastrska-in-vektorska-grafika/

[6] Žerovnik, A. (2019). Zapiski iz vaj pri predmetu Večpredstavnost in hipertekst. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.